Ker se imam pri svojem delu priložnost zares veliko pogovarjati z različnimi ljudmi, ki so v večini primerov dovolj razgledani in odprti za komunikacijo, sem ugotovil, da zaradi specifičnih zornih kotov pogleda na dogajanje, mnogi med njimi zaradi dreves ne vidijo gozda. Popolnoma jasno je, da samo razumevanje osnovnih postulatov časa v katerem živimo, samo po sebi vsakemu posamezniku ne rešuje skoraj ničesar. Vseeno pa lahko nekoliko pomaga pri usklajevanju sprejetih odločitev in ravnanj, ter če že nič drugega, pri zmanjšanju števila presenečenj, ki jih je v primeru, če koncepta ne razumemo, lahko veliko. Iz teh spoznanj je nastala želja in potreba, da dejstva, sklepe, kot tudi ugibanja zapišem in dam v javnost.
Kaj se dogaja in kdo je kdo v trenutni razporeditvi moči in interesov? Čeprav bom marsikomu ponovil marsikaj tistega, kar mnogi že vedo, je po moje nujno potrebno, da se sporazumemo okoli nekaterih preprostih enoznačnih ugotovitev. Pri tem, da imamo kronične težave s poimenovanjem stvari, ki jih vsak razume nekoliko po svoje, kar pri množici ljudi lahko prinaša ogromne razlike v razumevanju. Če se samo na hitro ozrete kako ljudje različno razumemo pojma političnega levičarstva in desničarstva, mislim, da vsi razumemo o čem govorim. Zato je v prvi vrsti treba vzpostaviti enotnost v definiciji samih pojmov in medsebojnih relacij, da sploh vemo, o čem govorimo. Če naj bi od nekdaj “levo” pomenilo bolj liberalno, socialno pravičnejše in napredno in desno vse tisto bolj konzervativno, protekcionistično in tradicionalno, je namreč prav današnji čas tisti, ki se na čuden način poigrava z celotnim tako desno, kot tudi bolj levo usmerjenim političnim polom. V vsakem primeru, pa obstaja nova vrsta politične usmeritve, ki po svoji naravi in našem dosedanjem razumevanju političnih polov ni ne leva in ne desna, saj skoraj v celoti zavrača vrednote leve, kot tudi desne politične opcije. Globalisti. Njihovi cilji so enostavni, pragmatični in ne sledijo ideji ne večje ali ne manjše socialne pravičnosti, kot tudi ne večje ali manjše svobode ali enakosti, pač pa so cilji pragmatični in preprosti, temeljijo pa na behaviorizmu, ki “najboljši sistem” razume kot posledico vsega tistega, kar si ljudje želimo.
Globalisti ustvarjajo pogoje za poenotenje in enotno oblast, pri katero se niti ne poskušajo več sprenevedati s tem, da bi govorili o demokraciji. Prevladuje logična in na žalost precej resnična predpostavka, da je življenje v 21. stoletju postalo tako kompleksno, da večina ljudi procesov in dogajanja, ki so pomembni za upravljanje, enostavno ne razume več. Ker večine procesov in dogajanja ne razume, ljudje v upravljanju ne morejo več kvalitetno sodelovati. Še več. Če procesov in dogajanja ne razumejo, potem bi bilo nalaganje bremena upravljanja oziroma “bremena demokracije” tistim, ki ne razumejo za kaj v resnici gre, skrajno neodgovorno. Tako prevladuje trdno prepričanje, da je treba ljudem zagotoviti poenotene pogoje za življenje, ki od ljudi pričakuje upoštevanje predpisanih norm o katerih se ne sprašujemo, ne predvideva pa večjih “miselnih naporov”, ki bi bili usmerjeni v upravljanje družbe. Ker bo o teh stvareh razmišljal nekdo drug.
Večina izobraženih ob tej ugotovitvi sicer skoči do stropa, globalisti pa pravijo, da bo to večini ljudem všeč in da so si to izbrali sami. Kot smo si sami izbrali nakupovalne centre in Facebook. Oziroma bolj natančno, globalisti delujejo po konceptu, da delajo natanko tisto, česar si ljudje v bistvu želijo. Problem, ki nastaja pri tem, je v tem, da so v tisto, kar si želimo, v veliki večini vštete vse prevladujoče človeške slabosti, torej vse tisto, kar civilizacijo dela manj civilizirano, ljudi pa manj človeške. Ampak o tem posebej enkrat drugič, kot posebno temo za razmislek. Zanimiva posredna ugotovitev, ki izhaja iz tega dejstva, pa je, da smo si ljudje za stanje kakršno je, v vsakem primeru na nek način krivi sami. Če bi bili naši vzorci obnašanja bolj civilizirani, ravnanja pa bolj človeška, bi se ta behavioristična spoznanja v vzorcih vsekakor pokazala in bi bilo z njimi treba računati. Ne glede na vse, je namreč potrebno pri tem smiselno upoštevati, da so globalisti v smislu behaviorističnih študij množic v izraziti prednosti, saj so med njimi lastniki socialnih omrežij, globalnih iskalnikov in podobno in imajo vsekakor na voljo vsa orodja s katerimi lahko zelo dobro predvidijo odzive množic. Te analitične moči vsekakor ne gre podcenjevati.
Nenavadno in skoraj komično je, da “globaliste” levo usmerjeni pripisujejo desnim in desni levim. Kot take jih nihče ne mara in nihče noče vzeti za svoje. Levi in desni jih vidijo kot krivce za vse napake, ki so se zgodile in nas pripeljale na točko, kjer so velike težave na vidiku postale praktično neizbežne. Pri tem levi krivce vidijo v desnih, desni pa v levih. Povsem na dlani je, da seveda temu ni tako, saj globalisti v svoji osnovi niso ne levi, kot tudi ne desni. Osnovni cilji globalistov so pragmatični in v konceptu preprosti, saj gre v večini primerov za odstranjevanje ovir, ki so še na poti do popolne prevlade in prevzema nadzora. Prvi cilj je vsekakor bistveno zmanjšanje pomena nacionalnih držav in vsega kar prinašajo s seboj, ker so postale izrazita ovira na poti doseganja cilja. Vsaka država namreč še vedno v ogromnem številu primerov nastopa kot regulator z namenom zaščite lastnih interesov in interesov državljanov. Prav regulacija, kot tudi socialni transferji in javni servisi nacionalnih držav so ključne ovire, ki se jih globalisti poskušajo znebiti. Zato je v prognozi stanja po končanem izenačevanju ekonomske moči s politično, treba pričakovati bistveno zmanjšano vlogo države, kot tudi zmanjšano število javnih služb in servisev (šolstvo, zdravstvo, …), kot tudi poenotenje socialnih transferjev v poenostavljen sistem UTD-ja.
Do izjemne koncentracije ekonomske moči je v zadnjih letih prišlo zaradi izjemno hitrega razvoja elektronskega poslovanja, kjer je nastala cela vrsta ogromnih ekonomskih koncentracij, ki jih nihče ni omejeval in jih še vedno ne. Če dogajanju prištejemo še vpliv kriptovalut, ki so z legalizacijo črnega denarja povzročile ogromen multiplikator dobičkov, lahko ugotovimo, da se je ekonomska moč tistih, ki so poganjalci globalizma izrazito povečala. Morda se vsi ne bomo strinjali, vendar vse kaže na to, da je začetek tega izrazito hitrega procesa, sprožila ekonomska kriza 2009 – 2012, ki je v samem štartu poskrbela za še večjo razslojenost in izrazito povečala kapitalsko moč tistih, ki so jo že od prej imeli. Zato v nekaterih krogih še vedno prevladuje prepričanje, da kriza 2009-2012 ni bila nepričakovana in nenačrtovana. Ne glede na vzroke in poti po katerih se je stvar zgodila, je dejstvo, da je ekonomska moč tistih, ki poganjajo idejo globalizma v tem trenutku izrazito presegla njihovo politično moč in vpliv, ki pa prav zaradi izjemno velikih vlaganj v politični vpliv ta trenutek izjemno hitro raste.
Če poenostavimo, lahko rečemo, da večina procesov, ki se ta trenutek dogaja, pomeni logično posledico kopičenja kapitalske moči, kjer zdaj poteka proces vnovčevanja kapitalske moči na političnem področju in postopnem prevzemu oblasti. Če v grobem opredelimo politične cilje globalistov, lahko ugotovimo, da ne marajo delitve levo, desno, oziroma bolj natančno, le te po vzpostavitvi sistema niti ne vidijo kot potrebne. Dokler sistem ni vzpostavljen, delitve ljudi na levo in desno zgolj precej spretno izkoriščajo za to, da krmarijo po načelu deli in vladaj. Ker navsezadnje ni na vas, da razmišljate. Kaj je prav in kaj ni, nam bodo povedali oni.
Če poenostavimo, lahko pod črto ugotovimo, da odgovor na vprašanje “kaj se dogaja” niti ni tako zelo zapleten. Živimo v času, ko se dogaja proces izenačitve izrazito povečane ekonomske moči multinacionalnega kapitala, ki svoj vpliv izenačuje na področje politične moči in vpliva na politično ureditev. Izenačitev izrazito narasle ekonomske moči s politično se je v zgodovini vedno dogajala in je takorekoč neizbežna posledica. Če bi tega ne želeli, bi morali v času, ko se je naraščanje ekonomske moči dogajalo, le to s protimonopolno in drugimi regulativnimi mehanizmi pravne države na tak ali drugačen način omejiti. Pa tega očitno ni nihče storil, ker so koristi, ki jih prinaša sodelovanje z “zmagovalci časa” enostavno prevelike. Načini in scenariji, kako se se take spremembe v zgodovini dogajale in odvile so različni, nemalokrat pa je bilo izenačevanje narasle ekonomske moči s politično vzrok za nagle družbene spremembe, ki smo jih označili za take ali drugačne revolucije.